Gusarji in poštenje

G 1 : Hoja hi, hoja hi, jaz sem vedno brez skrbi . /govori/ a kej ku vsak od prstov strašno me srbi – jaz
ukradem čist vse
G 2: /prinesejo na plano skrinjo polno zlata / o le, li, o le li vse mam tudi, če moje ni. /vleče zlato, ga
kaže… drugi se po njem stegujejo, jih maha po prstih/ briga me, briga me, kako tebi gre! pojdi proč!
G 3: /se krohota/, kam si skril tisto zlato sekirico, a ? v žep ? ej, a slišite, zlato sekirico je dal v žep, ha…
G 1:/ima štrik/: Ma kej si ti en usrane! Kradeš kakor ona sraka, glej de ne rataš v peklu ena grda spaka! Dej
no dej pajdaš, štrik ulovi, če ga znaš. Tako ga lahko zavrtiš, sam če kislo se ne držiš /si udarita v roke/
G 4: kislo, kislo se lahko držiš ko so ti za petami ker si kradel
G 2: kaj? a hočeš da nesem nazaj, takle zaklad veš kolk je vreden
G 4: ni pa tok vreden kakor boš ti v ječi, če te dobijo
G 5: če se pa še zlažeš te bodo itak ujeli, ker laž ima kratke noge. Kdor laže pa tudi krade je rekla moja,
pra pra babica
G 3: mene pa še vedno zanima tista tvoja zlata sekirica…
Kapitan: o o, glej, glej, kaj je to: moja zlata- a?
Vsi: kapitan! /ga pozdravijo s pestjo na sencih…
Kapitan: no ja, ena, sekirica, to ni nič! važno, da ima vsak svoj meč. Imate?/ pokažejo/ In da znate ravnati
z njim, tooo!
/Se mečujejo/
Kapitan : Zdaj pa: pooozor! v dve vrstiiii !
G 1: / ponovi za njim/: ste slišali v dve vrsti kakor so hiše u Trsti /zmešnjava ko se razvrščajo/
Kapitan, : dobro, dobro…zdaj pa : vo-lj-no /se sprostijo: se brcajo, ščipajo…
/ od zadaj se prihuli Tinč in hoče na ladjo/
Kapitan: hej, kaj pa tiii! Ti pa nisi naš! pusti, sem reku! niks gor! Stran od ladje

/Tinč kot da ne sliši – kapitan prime za sabljo, Tinč to vidi, skoči stran/ : ja, ja saj bom, že grem /se
spusti dol! samo na to vašo super laaadjo sem hotel…

Kapitan: nixt! sm reku najn! Faaantje spodite ga-
Gusarji: , ajn, čvaj, ena dva…ajn čvaj policaj upš, ne polij-čaj – najn, najn- gu-sar, Jaa

/Tinč gre zadaj proti vrvi in jo vleče /
kapitan: falot, štoj! /sabljo v zrak/ gusarji se zmedeno zaletavajo… umikajo/
Tinč: /zelo pohlevno/: gospod gusar! Lepo prosim, ta vaša ladja mi je tako zelo všeč in jaz bi tako rad šel
z vami po svetu…prosiiim
Kap.: /se zadere/ kaj ši reku?
Tinč: da bi … prosim, rad šel na vašo ladjo in bi se mal peljal po svetu. Obljubim, da bom priden, vse
bom ubogal, vse, kar boste ukazali. Saj sem tud doma vedno zelo, ampak zelo ubogljiv!

Parkeljni /kukajo izza zaves/ haha hohoho to to! Bravo Tinč!!Tako se govori! Ja, tako ja, kar lepo laži!
/skupina angelov na drugi strani /
Angel 1:/obupani/ ste ga slišali? kakšno grdo laž je povedal?
A 3: da je vedno ubogal, je rekel
A 2 : kje pa! še svoje mame ni…
A 4: pa bi enega morskega razbojnika ubogal
Parkelj1: Morski razbojnik, kaj je z njim, a? To je vendar bojeeevnik! Tiiii bledolični kriii-latec, to ni tiii
P 2 : pa kaj mislijo tile nebeški bučki?
P 4: da bi moral Tinč čist vsakega bla bla bla, ubogati?
P 3: in čist vedno govoriti po pravici, a?
P 1: pa saj je še otrok, tak še nič ne ve
P3 : jaaaa, premejčkan je in to kar je rekel kapitanu, sploh ni bila laž! le malo se je …
Angel 1 : izmislil, a? in da sploh ni lagal, ste slišali angelci?
A 2 : seveda, pa kako se je zlagal!!
A 4 : da je premajhen?
A 2 : še čisto majhni otroci vedo kaj je laž in kaj resnica.
A 4 : še nam sv. Peter vedno ponavlja:« kar se mali Janezek nauči, to bo velik Janez znal«
A 3: Tako je. Tinč dobro ve, da je laž greh in da »kdor laže, tudi krade« iiiin
A 1: iiin, da ima laž kratke noge
/parkeljni se spakujejo… » iiin? Kaaaj ? Tinč je frajer, Tinč je kul ! ker si upa / zaploskajo/ Bravo Tinč, če
boš tako nadaljeval se vidimo …
A 2: če ne v zaporu pa pri vas, kaj?
Vsi angeli: ampak mi ne bomo dovolili, ne ne bomo. Rešili ga bomo
/Angeli se žalostni objamejo in obstanejo/

Pripovedovalec 1: Dragi otroci, ali ste slišali? Tinč ni ubogal mame, kapitanu pa je rekel, kaj mu je
rekel? Ja, to, da on vedno uboga. In kapitan mu je verjel. Dovolil mu je celo iti na ladjo. Maminega
glasu ni več slišal, ko ga je žalostna klicala domov…

Pripov. 2 : No, gusarji so morali potem vsak po svojem delu. Kapitan pa je ukazal Tinču naj gre z njimi na
ladjo in jim pridno pomaga, kakor je obljubil.
Pripov. 1 : Kaj mislite, ali ga je Tinč ubogal ? /iz publike…/
Ne, seveda ne. Tinč ni ubogal niti mame, kako bi gusarje…

/prihajajo skozi vrata na ladji/
G 3: kapitan, Tinč mi noče pomagat!
G 4 : Meni tudi ne! Sploh noče prijeti metle!
G1: je rjeku, de on že ne bo mešu mineštre, in zdej morem prov vse sam
G 2: noče pmivat po tleh
G 5: meni niti vrvi noče prijet – verjetno misli, da je to kakšna kača- je pa samo,,,. hahaha
G 1 G2 : kazen, kapitan, hočemo, da ga kaznuješ! Če ne, ga bomo mi!
Kapitan: no, no, fantje! Mal bolj potrpežljivi bodite, bolj prijazni z njim…poglejte, kako bo mene poslušal:
Tinč, obljubi, da boš ubogal moje gušarje kar ti bodo ukazali, a ne da jim boš pomagal?
Tinč /se zadere/ : ne bom! Ne bom delal! Nisem prišel zato na ladjo! Pelat se hočem!
Gusarji: no, si videl, kapitan, kakšen je! Kazen, saj smo rekli kazen!
G 3: kapitan! Mi, ki smo odrasli, ki smo gusarji, mi, te ubogamo
G 2 : a on mali cucek, pa ne
G4: Jaz bi ga kar za uho
G 2 : pa z metlo po rit
G 5: Jst bi ga prvjezou h jambori, pa nej se mal martra, bo že vidu k ku boli…in bo morda …
G 1: jaz bi mu ne dal ne jest ne pit, niti kaplice…niti skorjice…
Kapitan: no, no Ti Tinčko, žadnjič te vprašam, boš al ne boš ubogal?
Tinč : NE BOM
(gusarji ga odnesejo za zaveso)
Pripovedovalec 1: in kaj pravite, kaj je naredil kapitan?
Pripov. 2 : Postal je jezen. Tako zelo se je razjezil, da je zagrabil Tinča za ovratnik, ga dvignil visoko v
zrak in z vso ihto vrgel v – morje.
Pripov. 1 : In gusarjem je ukazal pognati ladjo. Tinč se je naenkrat znašel v globoki mrzli vodi.
Pripov.2 : Nekaj časa je plaval in se držal nad vodo. Potem ga je bilo vedno bolj strah. Valovi so postajali
vedno višji in so grozili, da ga bodo zdaj zdaj potopili.
Pripov.1 : Z zadnjimi močmi je obupan klical na pomoč mamo in ji v mislih obljubljal, kako se bo
poboljšal. Celo kapitana je poklical naj mu pomaga, a bilo je vse zaman. Veter je odnašal njegov glas.
Pripov.2 : nazadnje, je v svojem boju z valovi milo prosil še … koga mislite? Ja, na angela varuha se
je spomnil v tej hudi stiski.
Pripov. 1 : in kaj je še naredil? Ja, obljubil je, da se bo poboljšal, samo, naj ga reši.
TINČ : In verjamete ali ne-ko sem z zadnjimi močmi zamahnil, sem z roko zadel ob tole leseno desko,
zlezel nanjo in…

Angel varuh / ga objame/: in sedaj je tu.
Tinč : Hvala Bogu in tebi A. V. Obljubim, da bom obljubo držal,
Parkeljni: ne, Tinč, ni ti treba…

Tinč: nočem vas več poslušati! ti angel varuh mi boš pomagal to obljubo držati, prosim!
A V: BOM. Sedaj veš, da sem vedno ob tebi. In bom vedno,
A 1: Nocoj je še poseben večer, miklavžev večer.
A 3 : In tukaj so zbrani otroci, ki ne lažejo in so se gotovo trudili vedno govoriti resnico
A 2 : in pomagati mami…
MIKLAVŽ: …tako je. Jezus jih je zato vesel….je tako otroci?